Evropski spletni nakupovalci so najbolj navdušeni nad oblačili in športno opremo

Najpogosteje na spletu nakupujejo v Luksemburgu (92%), na Danskem (87%), na Nizozemskem in Finskem (85%). Slovenci vse bolj zaostajamo, saj je v preteklem letu prek spleta nakupovalo le 39% prebivalstva.

Po nedavno objavljenih Eurostat podatkih je lani skoraj dve tretjini evropskih spletnih uporabnikov opravilo nakup prek spleta.Najpogosteje še naprej nakupujejo potrošniki stari od 25 do 54 let (68%), ki pa se jim je pridružil najhitreje rastoči segment v starosti od 16 do 24 let, ki so v letu 2015 kupovali že ravno tako pogosto. Pomembna razlika je v tem, da mlajši segment opravi manjše število nakupov (le enega do dva) v primerjavi s starejšim, ki nakupuje pogosteje (30% jih je opravilo vsaj 6 nakupov).

Tudi vpliv socio-demografskih dejavnikov ni zanemarljiv- pogosteje na spletu kupujejo moški, starosti med 25 in 34 let, pozitivno pa vpliva tudi stopnja dosežene izobrazbe in to, ali imate službo oziroma ste samozaposleni, ter višina skupnega dohodka v gospodinjstvu.

Screenshot 2016-01-20 22.04.59

Nič pretresljivega ne razkriva dejstvo, da deleži internetnih nakupovalcev skrajno nihajo med članicami EU. Če ste npr. državljan Romunije in nakupujete na internetu, ste pravi »trendsetter« saj predstavljate le 18% vseh internetnih uporabnikov v državi. Na drugo skrajnost kaže stanje v Združenem kraljestvu, kjer so posebneži tisti, ki ne kupujejo na spletu, saj je takih le 13% (87% nakupovalcev).

Najpogosteje potrošniki v EU na internetu kupujemo oblačila in športno opremo (60%), sledijo potovanja in počitniški aranžmaji. Se pa zanimivo, struktura nakupov zelo spreminja s starostjo nakupovalcev. Če pri starosti od 16 do 24 let največ kupujemo oblačila in športno opremo, pa smo pri starosti od 25 do 54 let bolj naklonjeni nakupovanju gospodinjskih potrebščin in naprav za dom. Ko dosežemo 55 do 74 let pa se največkrat odločamo za internetna naročila potovanj in počitnic.

Največji del nakupovalcev prek interneta v obdobju 3 mesecev kupuje enkrat do dvakrat (39%) in skupno zapravi med 100€ in 499€. Še vedno prevladujejo naročila znotraj matične države, le 30% nakupov je opravljenih v drugih državah EU in 18% v državah izven območja EU. Rast deleža nakupov čez mejo se hitro povečuje, kar je pričakovano glede na prednosti ki jih nudi globalno nakupovanje – večja ponudba in nižje cene.

Dobro delovanje e-commerce trga v EU se kaže v pomanjkanju slabih izkušenj nakupovalcev – kar 70% jih ni doživelo nobenih težav, sicer pa so bile najpogostejše težave s počasnejšo dostavo izdelkov, v nedelovanju internetnih strani med naročilom in plačilom, ter s prejemom neustreznih oz. nedelujočih izdelkov in storitev.

Screenshot 2016-01-20 22.05.35

Glavni pomisleki proti nakupovanju prek interneta še naprej ostajajo tradicionalni: 75% od teh, ki niso kupovali, se je tako odločilo, ker jim je ljubši osebni nakup v klasični trgovini, kjer si izdelek lahko ogledajo, zaradi lojalnosti do trgovcev ter zaradi navajenosti. V manjši meri pa so med razlogi za neuporabo interneta za nakupovanje še varovanje zasebnih podatkov, pomanjkljivo znanje, pošiljanje in vračilo izdelkov, ter nerazpolaganje z ustrezno kartico za plačilo.

 Kakšno pa je stanje v Sloveniji?

Stanje za Slovenijo je lahko kaj hitro zaskrbljujoče, če pogledamo veliko sliko: izstopa predvsem to, da smo v vseh kriterijih uporabe interneta (uporabniki, pogostost uporabe), nekaj pod povprečjem EU-28, najbolj pa slovenski potrošniki zaostajamo ravno na področju spletnega nakupovanja. Tako je v preteklih 12 mesecih prek spleta nakupovalo le 39% Slovencev. Primerjava v deležih med posameznimi državami med letoma 2015 in 2012 pokaže, da je Slovenija prednost pred tekmicami kot so npr. Češka, Slovaška in Poljska v le treh letih spremenila v zaostanek in da je prirast novih slovenskih nakupovalcev na spletu najpočasnejša med vsemi državami pod povprečjem EU-28 z izjemo Cipra.

The following two tabs change content below.
Damjan Planinc
Super consumer besed, informacij in idej. Menda splet spreminja strukturo naših možganov, način kako razmišljamo. Gotovo pa prepričan, da spreminja ne samo medsebojne odnose temveč tudi poslovne modele in obstoječe marketinške paradigme. V spletne vode pade pred trinajstimi leti. Ugotovi, da je kot za vsako mlado industrijo velikokrat hype-driven.
Damjan Planinc
Super consumer besed, informacij in idej. Menda splet spreminja strukturo naših možganov, način kako razmišljamo. Gotovo pa prepričan, da spreminja ne samo medsebojne odnose temveč tudi poslovne modele in obstoječe marketinške paradigme. V spletne vode pade pred trinajstimi leti. Ugotovi, da je kot za vsako mlado industrijo velikokrat hype-driven.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*

16 − 2 =

mautic is open source marketing automation